Priznam, da sem se igre lotil skrajno amatersko. Ne samo, da sem si jo na telefon namestil, na priporočilo prijatelja, ko sva šla v mesto na pijačo, ampak se prej nisem niti pozanimal kako se jo igra, niti kaj je osnovni namen. Da ne omenjam tega, da nisem vedel čist nič o Pokemonih – ne predhodnih igrah, niti o risankah. Po nekaj mesecih igranja sem prišel do stopnje 35 od 40 in naj bo to v opomin tistim, ki se tudi igranja igre lotijo pretirano študiozno – brez potrebe. Lahko preprosto samo uživate, kot to počnem sam.
Pokemon GO je igra za mobilne telefone. Izšla je poleti leta 2016, že kmalu pa jo je po vsem svetu igralo več milijonov igralcev. V resnici bi jih bilo še več, a Niantic, podjetje, ki stoji za izdelavo igre, takšnemu navalu preprosto ni bil kos. V marsikaterem pogledu lahko trdim, da je temu še danes tako. A to ne pomeni, da vam igra zaradi tega ne more biti všeč – napake bodo pač vedno in pri vsaki igri lahko najdemo pomanjkljivosti.
V Sloveniji so prvi igralci lahko igro igrali že kmalu po izidu, kot vedno nekateri povedati, so jo igrali še preden je uradno izšla. Sam sem jo namestil na telefon sredi avgusta, a sem potem odšel na dopust in z igranjem pričel enkrat septembra.
Osnovni namen igre je uloviti Pokemone, bitja ki so vsepovsod okoli nas, a so očem nevidna. S pomočjo programa jih lovite po ulicah, parkih, pojavljajo pa se tudi sredi stanovanj, na železniški progi in v reki. Na srečo jih lahko ujamete na nekaj metrov ali celo več deset metrov daleč, tako da vam ni potrebno skočiti v reko, da bi jih ujeli. Igranje Pokemon Go poteka na ulicah, trgih, v parkih, ob rekah in obalah morja, lahko seveda tudi po puščavah in pragozdovih, odvisno pač ali je Niantic (podjetje, ki igro izdeluje) omogočil prikazovanje Pokemonov na tem področju.
Pojdite ven!
Avtorji pravijo, da so igro za mobilne telefone naredili z namenom, da bi mlade (in stare) spravili stran od računalnikov, ven in na svež zrak! O svežem zraku bi sicer lahko debatirali s kakim prebivalcem zelo onesnaženega mesta, a pri nas so tovrstni problemi na srečo bolj redkost. Tako se lahko odpravimo na sonce, sneg ali dež in lovimo Pokemone vsepovsod naokoli. Prvi cilj je dosežen – ne sedimo doma za računalnikom, ampak se gibljemo po bližnji in daljni okolici.
Spoznajte druge kraje
Zakaj daljni? Ker se Pokemoni ne pojavljajo ravno povsod in tisti najboljši, najbolj redki, najbolj iskani in tudi najdragocenejši, se pojavljajo samo na določenih mestih in še to zelo redko. Tako morate vedno znova hoditi v druge kraje, morda celo kam odpotovati, pri tem pa spoznate kup ulic, trgov in parkov, ki jih sicer ne bi nikoli obiskali. To je torej drugi namen igre, ki ga zagovarjajo avtorji – spoznajte svet! Žal še vedno srečujem množice igralcev, ki igro igrajo na poti do trgovine, šole, službe ali avtobusne postaje – te kraje pa najbrž že poznate in če ste tudi vi ujetnik svojega okoliša, je čas, da ugotovite, da obstaja še več sveta okoli vas.
Pridobite nove prijatelje
Tretji namen je spoznavanje drugih igralcev, torej oseb, ki jih še ne poznate v resničnem življenju. Imate težave s socializacijo? To je torej prava igra za vas. Čas, da se pričnete odzivati na okolico, se družiti z drugimi osebami, naučite se komunikacije,…
Čeprav sem že prej veliko hodil, ker se po vsakodnevnem delu za računalnikom nisem počutil dobro in sem s pomočjo te igre izgubil več kot 10 kilogramov, pa je ravno socialni faktor zame osebno primarnega pomena. Nimam nobenih težav navezati stik z drugimi osebami, a verjetno bi igro že davno prenehal igrati, če bi se ob njej dolgočasil. Hoditi ves čas naokoli sam, ni tako zelo zabavno. Druženje s prijatelji, skupni lov, strategija napadanja in zavzemanja PokeGymov in podobno pa igri daje drugo dimenzijo in marsikoga, tudi mene, zadržuje v igri dlje, kot bi bilo to sicer pričakovati.
